Kontemporarnost
Spoštovani publikum sedi – bolj ali manj udobno – na svojih mestih.
Nekateri se med seboj pomenkujejo, nekateri ne.
Nekateri se igrajo s svojimi mobilnimi telefoni, nekateri ne.
Nekateri gledajo na uro, nekateri ne.
Vsi pa čakajo.
Čakajo.
Čakajo na to, da se bo predstava začela.
Čakajo.
In dočakajo!
Na odru se počasi, počasi začne reflektorsko daniti ...
Spoštovani publikum čaka.
Čaka, da se na odru nariše kaj več kot polna svetloba.
Kaj več kot črnina tal in sten.
Čaka.
Na kakšno živo bitje.
Na igralca.
Ali igralko.
Ali več njih.
Spoštovani publikum čaka.
Tako dolgo čaka, da bi bili veseli tudi kakšne gledališke miške.
Ali ščurka.
Čaka.
5 minut.
Čaka.
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Čaka.
10 minut.
Čaka.
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Čaka.
15 minut.
Spoštovani publikum čaka in postaja vedno bolj nemiren.
20. minut.
NEKDO IZ PUBLIKE svojemu sosedu: A se oni delajo norca iz nas? Nisem plačal 10 evrov, da gledam nič.
Sosed se strinja.
Večina spoštovanega publikuma se strinja. Ampak ...
Čaka.
25 minut.
Spoštavani publikum čaka.
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Čaka.
30 minut.
NEKDO IZ PUBLIKE strumno zakoraka na oder: Poslušte! To je idiotsko! Iz mene se že ne bo nihče tko norca delal! Jaz grem do blagajne, da mi vrnejo keš, pol pa na pir. Pa ko jih jebe!
NEKDO IZ PUBLIKE strumno zakoraka iz dvorane.
Ostali se mu še bolj strumno pridužijo:
Spoštovani publikum je zapustil prizorišče!
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Simona
Nekateri se med seboj pomenkujejo, nekateri ne.
Nekateri se igrajo s svojimi mobilnimi telefoni, nekateri ne.
Nekateri gledajo na uro, nekateri ne.
Vsi pa čakajo.
Čakajo.
Čakajo na to, da se bo predstava začela.
Čakajo.
In dočakajo!
Na odru se počasi, počasi začne reflektorsko daniti ...
Spoštovani publikum čaka.
Čaka, da se na odru nariše kaj več kot polna svetloba.
Kaj več kot črnina tal in sten.
Čaka.
Na kakšno živo bitje.
Na igralca.
Ali igralko.
Ali več njih.
Spoštovani publikum čaka.
Tako dolgo čaka, da bi bili veseli tudi kakšne gledališke miške.
Ali ščurka.
Čaka.
5 minut.
Čaka.
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Čaka.
10 minut.
Čaka.
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Čaka.
15 minut.
Spoštovani publikum čaka in postaja vedno bolj nemiren.
20. minut.
NEKDO IZ PUBLIKE svojemu sosedu: A se oni delajo norca iz nas? Nisem plačal 10 evrov, da gledam nič.
Sosed se strinja.
Večina spoštovanega publikuma se strinja. Ampak ...
Čaka.
25 minut.
Spoštavani publikum čaka.
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Čaka.
30 minut.
NEKDO IZ PUBLIKE strumno zakoraka na oder: Poslušte! To je idiotsko! Iz mene se že ne bo nihče tko norca delal! Jaz grem do blagajne, da mi vrnejo keš, pol pa na pir. Pa ko jih jebe!
NEKDO IZ PUBLIKE strumno zakoraka iz dvorane.
Ostali se mu še bolj strumno pridužijo:
Spoštovani publikum je zapustil prizorišče!
Na odru pa še vedno samo črnina tal in sten.
Simona