Nič se ne podre
luč
pride žalostna princesa
nekdo se skrije v kot
vdih
izdih
kot da bi se hotel dotaknit nečesa
nekdo pade
še nekdo drug je stisnjen v kot
nekdo hoče nekaj reči pa ne reče ničesar
nekdo nekje zelo visoko gor nad seboj nekaj vidi
in hoče splezati tja gor
stol na stol in še en stol gor in še mizo in še stol in še stol in še mizo in še
in potem pleza po tem kupu tja gor gor v višave
stoli se podirajo, nekdo drug jih sproti sestavlja nazaj, tako da se nič zares dokončno ne podre, kar nekako stoji
in nekdo še kar pleza nekam gor gor
zdaj ga sploh ne vidimo več
naenkrat vsi pišejo nekaj pomembnega
potem pa
nekdo tuli v luno
nekdo se gleda v ogledalu
nekdo je v poročni obleki
nekdo hrepeni po meni
nekdo je res fokusiran
nekdo hoče nekaj razbit
nekomu bi se lahko zmešalo
konča se tako, da vsi sedijo na tleh